Prenova 340-litrskega stenskega akvarija: od praznega stekla do žive stene

Ko sem prvič stopil pred ta akvarij, ni bilo v njem ničesar, kar bi spominjalo na akvarij. Steklo, veliko 142 x 90 x 27 cm oziroma dobrih 340 litrov bruto, je bilo prazno, kar je ostalo od dekoracije (kamni, korenine…) je bilo ujeto pod plastjo vodnega kamna in posušenih alg. Takih stekel se ne da samo obrisati, treba jih je res temeljito očistiti. Podlaga, ki je bila v akvariju prej, ni bila slaba zaradi funkcije, ampak preprosto ni bila estetsko primerna za prostor, v katerem stoji.

Prvi dan: nazaj na začetek

Prvi obisk sem namenil samo temu, da sem prostor spravil na izhodišče. Ven je šlo vse: stara podlaga, ostanki opreme, dobesedno vse. Stekel sem se nato lotil s profesionalnim strgalom in gobicami, ki so bile namenjene točno takim usedlinam, ne tistim iz kuhinje, ki na steklu naredijo več škode kot koristi. Ko sem končal, je bil akvarij prazen, čist in pripravljen, da vanj vstavim nekaj povsem novega. Preostalo mi ni nič drugega, kot da počakam do naslednjega dne.

Kamenje, korenine in prva voda

Drugi dan je bil tisti, ko se je projekt dejansko začel oblikovati. Za podlago sem uporabil fin kremenčev pesek (granulacija 0,8–1,2 mm), ki akvariju že sam po sebi da svetlino in prostor vizualno odpre. Glavno konstrukcijo sem zgradil z Dark Seiryu kamni, izbranimi iz desetkilogramskega kartona. Ti kamni imajo izrazito temno sivo barvo z belimi kalcitnimi žilami, ki v akvariju naredijo dramatičen, skoraj gorski relief. Vmes sem vstavil korenine Red Moor Wood, en večji kos 40–50 cm, srednji kos 30–40 cm in nekaj manjših koreninic, ki sem jih uporabil za detajle. V akvariju, ki je globok le 27 cm, je bil to edini način, s katerim sem lahko ustvaril vtis globine, ki ga take dimenzije same po sebi ne dajo. Vse skupaj sem fiksiral z lepilom HardScape Glue, ki drži tudi pod vodo in se ne razgrajuje.

Rastline

Izbral sem rastline, ki prenesejo marsikaj in se dobro primejo na trd substrat. Anubias, štiri košarice dveh vrst, in Microsorum, torej Java fern, prav tako štiri košarice, sem prilepil neposredno na korenine in v razpoke med kamni. Osrednje dele korenin sem prekril z mahom, v pesek ob kamenju pa posadil tri lončke Cryptocoryne wendtii Brown, z dodatkom talnih gnojilnih tablet za lažji zagon korenin.

Priprava vode

Vodo sem pripravil v razmerju 60:40, RO voda proti vodovodni, kar daje lepo mehko vodo. Vodovodni delež sem predhodno tretiral s Seachem Prime. Za filtracijo in ogrevanje skrbita dva notranja filtra Oase BioPlus Thermo 200, oba nadgrajena s Seachem Matrix, za dodatno aeracijo pa sem dodal še zračno črpalko EHEIM air pump 200. Na koncu sem dodal še dozo pripravka Seachem Stability, da bakterijam pomagam na noge.

Prva ekipa v vodi

Ko je bilo videti, da bakterije v Matrixu dejansko delujejo, sem naselil prvo skupino, tiste, ki poskrbijo za čisto podlago, alge in biofilm. Šest bronastih somičev in deset pritlikavih somičev za pesek ter pet pritlikavih prisesnikov, pet polžev Neretina in deset kozic Amano za kamne, korenine in liste. Ta skupina je pravzaprav delovna ekipa akvarija, torej vzdrževalci, ne toliko okrasje.

Vmesni pregled

Naslednji obisk ni bil nič posebnega na pogled, a je bil ključen. Naredil sem 30-odstotno menjavo vode s svežo mešanico RO in vodovodne vode, pri filtrih pa sem očistil samo enega od dveh filtrov Oase BioPlus, drugega pa sem pustil pri miru. To ni pozabljivost, ampak pravilo, ki ga stranki vedno razložim: filtre se čisti izmenično, nikoli obeh naenkrat, ker mora ves čas ostati vsaj ena močna bakterijska kolonija, ki nemoteno filtrira, medtem ko se druga počasi obnavlja.

Zadnji obisk: glavni prebivalci

Ko so kapljični testi pokazali, da je sistem v ravnovesju, je bil čas za tiste ribe, zaradi katerih ljudje sploh naročijo tak akvarij. Naselil sem 20 neonk, ki so se skoraj takoj sestavile v strnjeno jato po sredini akvarija, poleg njih pa še 10 mikro razbor, majhnih in živahnih ribic, ki dajejo lep barvni kontrast ob modrini neonk. Dodal sem tudi eno Betto, ki si je med koreninami in mahom skoraj v trenutku našla svoj kot za počivanje, na koncu pa še 8 kozic Bloody Mary, katerih rdeča barva na svetlem pesku in med zelenimi rastlinami res pride do izraza.

In rezultat?

Iz praznega, zapuščenega stekla je nastal akvarij, ki od prvega dne naprej deluje brez alg in brez težav, ker je bila vsaka faza, od čiščenja do zadnje ribe, narejena po vrsti, ne na hitro. Stranka je dobila sistem, pri katerem je edino, kar mora sama še vedeti, tisto pravilo o izmeničnem čiščenju filtrov, vse ostalo pa teče samo.